Na Rudniškem jezeru načrtovana sanacija prelivnega kanala in odjem globinske vode

Rudniško jezero je že vrsto let priljubljena točka tako za domačine kot obiskovalce, hkrati pa naravna vrednota Kočevskega in pomemben habitat številnih rastlinskih in živalskih vrst. V zadnjih letih jezero s hitrim razvojem turizma na Kočevskem še toliko bolj pridobiva na pomenu, zato je bila s strani Občine Kočevje ustanovljena komisija za izvedbo ukrepov izboljšanja stanja kvalitete vode in trajnostnega razvoja Kočevskega jezera. Na zadnji seji, ki je potekala 4. novembra, je komisija obravnavala dva pomembna izziva in sicer izvedbo sanacije prelivnega kanal za odvodnjavanje presežka jezerske vode ter stanje kakovosti globinske vode.

Gladina jezera je v oktobru zaradi večjih padavin narasla, kar je bilo opazno predvsem na predelu pomolov, ki so še danes nekaj centimetrov pod vodo. Občina Kočevje je v sodelovanju s Komunalo Kočevje takoj pristopila k pregledu stanja cevnega kanala, ki poteka pod zemljo od pomolov jezera do reke Rinže, ponekod na globini do 4 m. Posnetki kanala so pokazali, da je ta popolnoma zamašen zaradi vraščanja korenin dreves nad cevmi in mulja, prav tako so vidne razpoke in druge okvare zaradi starosti cevi. Občina bo pristopila k interventni sanaciji z odstranitvijo zamaška oziroma, če pri tem ne bo uspešna, z zamenjavo celotnega poškodovanega odseka cevi. Strošek se bo glede na zahtevnost del po prvih ocenah gibal med 5.000 do 15.000 evrov. Začetek del je predviden v roku enega tedna. V sodelovanju z Direkcijo RS za vode, saj je jezero v lasti Republike Slovenije, se bo pristopilo tudi k celovitemu pregledu kanala s čiščenjem, video posnetkom in novim geodetskim posnetkom. Na ta način bodo tudi vzpostavljeni pogoji za prvo oceno celovite sanacije kanala, ki jezero povezuje z reko Rinžo.

Komisija je na seji obravnavala tudi pred kratkim pridobljene rezultate analize globinskih voda jezera. Vzorce vode je na različnih globinah jezera pridobilo Potapljaško društvo Ponirek Kočevje, za informativno analizo je poskrbelo podjetje Melamin, pridobljene rezultate pa se je primerjalo z diplomsko nalogo Tatjane Rauh, ki je vzorce jezera na podoben način obravnavala tudi leta 2014. Primerjava vzorcev kaže na spremembo oziroma poslabšanje parametrov, predvsem pri vsebnosti kisika v globini, povečanja hranil (fosfatov in nitratov) in povečanja motnosti vode. Razlog za takšno stanje je predvsem v tem, da voda na dnu jezera ne kroži, hkrati pa je obremenjena s pretirano akumulacijo omenjenih hranil, kar je delno posledica naravnih procesov propadanja, delno pa človeškega vnosa. Eden od ukrepov je tako povečan nadzor nad vnosom količine hranil s strani človeka, ključna obravnavana rešitev pa je odjem globinske vode. Podoben princip je bil uspešno uporabljen tudi v primeru Blejskega jezera in drugje v tujini. Občina Kočevje bo v sodelovanju z Direkcijo RS za vode poskušala pristopiti k vzpostavitvi pilotnega odvzema vode iz jezerskega dna na način, da se vzpostavil vzporedni cevni sistem, ki se naveže na začetni del obstoječega prelivnega kanala. Voda bi se tako regulirano in nadzorovano odvzemala iz jezera.

Občina Kočevje sicer v prihodnjih dveh letih za razvoj jezera načrtuje nadaljnje urejanje obalnih površin med pomoli in glavno plažo, v pripravi je že načrt celovite ureditve tega območja. Obsežnejša ureditev območja jezera zaradi zasebnega lastništva večjega dela zemljišča ni možna. Površinska voda sicer po vseh meritvah v zadnjih letih ustreza kopalnim standardom, a cilj je, da z omenjenimi ukrepi dosežemo boljšo kakovost vode na območju celotnega jezera in s tem zagotovimo pogoje za biotsko raznovrstnost ter kohabitacijo številnih dejavnosti na jezeru, od kopanja, rekreacije, do ribištva, opazovanja narave ...