V slovo Metki Fink

Gospa Metka Fink iz Željn bi v začetku marca praznovala častitljivih 106 let, a nas je pred nedavnim tiho zapustila. Bila je naša najstarejša občanka in tudi najstarejša slovenska rudarka oziroma knapovka, pa seveda mama, babica, prababica, praprababica in še bi lahko naštevali. Predvsem pa je bila velika osebnost in izjemna ženska z neverjetno pozitivno življenjsko energijo. Ob vsakoletnem srečanju z županom je vedno poudarila, kako pomembno je ostati aktiven in da je potrebna predvsem prava mera vsega v življenju.

Teta Finkova, kot so jo mnogi klicali, je preživela tri vojne in živela v petih državah. Živela je v času velikega pomanjkanja, zaostalosti, pa tudi hitrega napredka in kameradstva. Rodila se je marca 1916 v Dolenjih Lazih pri Ribnici, v času, ko je divjala prva svetovna vojna. Štirinajstletna je odšla na delo v Ljubljano, tam pa je kasneje spoznala tudi svojega moža, s katerim sta se med težkimi vojnimi časi skupaj z sinom preselila v Klinjo vas. Urha so odpeljali v taborišče na Rabu, tik pred koncem vojne pa so ga Nemci ubili. Metka je ostala sama s sinom in sestro Ivano s štirimi otroki. Po vojni sta se z otroki naselili v Željnah in Metka se je zaposlila na rudniku, kjer je veljala za izredno pridno delavko. Je ena redkih ženski, ki je delala v jami rudnika, saj to drugod po Sloveniji ni bilo v navadi. Sin Boris je rasel, prerasel mamo in si z ženo ustvaril družino. Prišli so vnuki in pravnuki, pa prapravnuki. V njihovi družbi ji ni bilo nikoli dolgčas. Bila je tudi aktivna vaščanka, sodelovala je v gledaliških igrah, pri srcu ji je bilo tudi petje. S svojo neizmerno energijo in toplino je obogatila številne generacije in celotno našo lokalno skupnost, za kar se ji na Občini Kočevje še enkrat od srca zahvaljujemo, bližnjim pa izrekamo iskrene sožalje.

Vir podatkov: Pokrajinski muzej Kočevje