Čebelarski paviljon MEDENA ZGODBA
Čebelarski paviljon MEDENA ZGODBA
22. 9. 2021
Katja G. (Imenik zaposlenih OU Kočevje)
241
Izobraževanje, Razno
Vstop prost
Čebelarsko društvo Kočevje
Pokrajinski muzej Kočevje, 1330 Kočevje
Trajanje
Začetek: 27. 9. 2021
Zaključek: 4. 10. 2021
Od 27. 9. do 4. 10. vabljeni k ogledu in obisku čebelarskega paviljona Čebelarske zveze Slovenije, vsak dan med 9. in 13. uro.
O paviljonu Medena zgodba
Paviljon je bil zasnovan z namenom čim bolj nazorne in privlačne predstavitve čebeljih panjev in tehnologij pridelave medu ter vseh čebeljih pridelkov splošni javnosti. V panjih je s posebnimi videovsebinami na zaslonih v satih mogoče opazovati tudi čebele. Pod panjem je nameščena čebelarska tehtnica z vremensko postajo in videonadzorom zunanjosti paviljona.
V paviljonu so predstavljena tudi čebelarska opravila, kot so točenje in skladiščenje medu ter pakiranje po vseh standardih varne in zdrave pridelave. Izpostavljene so tudi ključne informacije o čebelah in čebelarstvu.
Poleg prodajnega pulta je v paviljonu še prostor za pokušanje različnih vrst medu z degustacijsko postajo. Na zunanji strani paviljona so predstavljene vrste medu, čebelji pridelki, avtohtona Kranjska čebela in pomemben segment slovenskega čebelarstva – apiterapija.
Na drugi strani paviljona je na časovnem traku prikazana zgodovina čebelarstva s poslikavo panjskih končnic in pročelij. Otrokom so na voljo številne didaktične igre, s katerimi spoznavajo življenje in pomen čebel. Oblikovalci paviljona so med drugim poskrbeli tudi za posebno osvetlitev, ki poudari medene kapljice v satju, nameščene na zunanjosti paviljona.
Idejo za paviljon Medena zgodba je podal predsednik ČZS, Boštjan Noč, ki je tudi sodeloval v delovni skupini, ki je paviljon v celoti zasnovala (poleg njega so jo sestavljali še Lidija Senič, Tanja Magdič, Vlado Auguštin, Simon Golob, Tomaž Samec in vodja skupine Aleš Bozovičar).
(vir: ČZS)
O paviljonu Medena zgodba
Paviljon je bil zasnovan z namenom čim bolj nazorne in privlačne predstavitve čebeljih panjev in tehnologij pridelave medu ter vseh čebeljih pridelkov splošni javnosti. V panjih je s posebnimi videovsebinami na zaslonih v satih mogoče opazovati tudi čebele. Pod panjem je nameščena čebelarska tehtnica z vremensko postajo in videonadzorom zunanjosti paviljona.
V paviljonu so predstavljena tudi čebelarska opravila, kot so točenje in skladiščenje medu ter pakiranje po vseh standardih varne in zdrave pridelave. Izpostavljene so tudi ključne informacije o čebelah in čebelarstvu.
Poleg prodajnega pulta je v paviljonu še prostor za pokušanje različnih vrst medu z degustacijsko postajo. Na zunanji strani paviljona so predstavljene vrste medu, čebelji pridelki, avtohtona Kranjska čebela in pomemben segment slovenskega čebelarstva – apiterapija.
Na drugi strani paviljona je na časovnem traku prikazana zgodovina čebelarstva s poslikavo panjskih končnic in pročelij. Otrokom so na voljo številne didaktične igre, s katerimi spoznavajo življenje in pomen čebel. Oblikovalci paviljona so med drugim poskrbeli tudi za posebno osvetlitev, ki poudari medene kapljice v satju, nameščene na zunanjosti paviljona.
Idejo za paviljon Medena zgodba je podal predsednik ČZS, Boštjan Noč, ki je tudi sodeloval v delovni skupini, ki je paviljon v celoti zasnovala (poleg njega so jo sestavljali še Lidija Senič, Tanja Magdič, Vlado Auguštin, Simon Golob, Tomaž Samec in vodja skupine Aleš Bozovičar).
(vir: ČZS)
