Čebelarski paviljon MEDENA ZGODBA
Čebelarski paviljon MEDENA ZGODBA
22. 9. 2021
273
Izobraževanje, Razno
Vstop prost
Čebelarsko društvo Kočevje
Pokrajinski muzej Kočevje, 1330 Kočevje
Trajanje
Začetek: 27. 9. 2021
Zaključek: 4. 10. 2021
Od 27. 9. do 4. 10. vabljeni k ogledu in obisku čebelarskega paviljona Čebelarske zveze Slovenije, vsak dan med 9. in 13. uro.
O paviljonu Medena zgodba
Paviljon je bil zasnovan z namenom čim bolj nazorne in privlačne predstavitve čebeljih panjev in tehnologij pridelave medu ter vseh čebeljih pridelkov splošni javnosti. V panjih je s posebnimi videovsebinami na zaslonih v satih mogoče opazovati tudi čebele. Pod panjem je nameščena čebelarska tehtnica z vremensko postajo in videonadzorom zunanjosti paviljona.
V paviljonu so predstavljena tudi čebelarska opravila, kot so točenje in skladiščenje medu ter pakiranje po vseh standardih varne in zdrave pridelave. Izpostavljene so tudi ključne informacije o čebelah in čebelarstvu.
Poleg prodajnega pulta je v paviljonu še prostor za pokušanje različnih vrst medu z degustacijsko postajo. Na zunanji strani paviljona so predstavljene vrste medu, čebelji pridelki, avtohtona Kranjska čebela in pomemben segment slovenskega čebelarstva – apiterapija.
Na drugi strani paviljona je na časovnem traku prikazana zgodovina čebelarstva s poslikavo panjskih končnic in pročelij. Otrokom so na voljo številne didaktične igre, s katerimi spoznavajo življenje in pomen čebel. Oblikovalci paviljona so med drugim poskrbeli tudi za posebno osvetlitev, ki poudari medene kapljice v satju, nameščene na zunanjosti paviljona.
Idejo za paviljon Medena zgodba je podal predsednik ČZS, Boštjan Noč, ki je tudi sodeloval v delovni skupini, ki je paviljon v celoti zasnovala (poleg njega so jo sestavljali še Lidija Senič, Tanja Magdič, Vlado Auguštin, Simon Golob, Tomaž Samec in vodja skupine Aleš Bozovičar).
(vir: ČZS)
O paviljonu Medena zgodba
Paviljon je bil zasnovan z namenom čim bolj nazorne in privlačne predstavitve čebeljih panjev in tehnologij pridelave medu ter vseh čebeljih pridelkov splošni javnosti. V panjih je s posebnimi videovsebinami na zaslonih v satih mogoče opazovati tudi čebele. Pod panjem je nameščena čebelarska tehtnica z vremensko postajo in videonadzorom zunanjosti paviljona.
V paviljonu so predstavljena tudi čebelarska opravila, kot so točenje in skladiščenje medu ter pakiranje po vseh standardih varne in zdrave pridelave. Izpostavljene so tudi ključne informacije o čebelah in čebelarstvu.
Poleg prodajnega pulta je v paviljonu še prostor za pokušanje različnih vrst medu z degustacijsko postajo. Na zunanji strani paviljona so predstavljene vrste medu, čebelji pridelki, avtohtona Kranjska čebela in pomemben segment slovenskega čebelarstva – apiterapija.
Na drugi strani paviljona je na časovnem traku prikazana zgodovina čebelarstva s poslikavo panjskih končnic in pročelij. Otrokom so na voljo številne didaktične igre, s katerimi spoznavajo življenje in pomen čebel. Oblikovalci paviljona so med drugim poskrbeli tudi za posebno osvetlitev, ki poudari medene kapljice v satju, nameščene na zunanjosti paviljona.
Idejo za paviljon Medena zgodba je podal predsednik ČZS, Boštjan Noč, ki je tudi sodeloval v delovni skupini, ki je paviljon v celoti zasnovala (poleg njega so jo sestavljali še Lidija Senič, Tanja Magdič, Vlado Auguštin, Simon Golob, Tomaž Samec in vodja skupine Aleš Bozovičar).
(vir: ČZS)
