PRAGOZD KROKAR - SVETOVNA NARAVNA DEDIŠČINA UNESCO

Pragozd Krokar je eden od šestih pragozdih ostankov na Kočevskem in pravi dragulj neokrnjene narave. Potrditev njegove vrednosti je prišla v začetku julija - na zasedanju Odbora za svetovno dediščino (World Heritage Committee UNESCO) v Krakovu na Poljskem je bilo v sklopu transnacionalne razširitvene nominacije na UNESCO Seznam svetovne dediščine uvrščenih 63 novih območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov v desetih evropskih državah. V Sloveniji sta kot območji posebne univerzalne vrednosti priznana dva gozdna rezervata: Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle. Za Slovenijo je to drugi vpis na UNESCO Seznam svetovne naravne dediščine, po vpisu Škocjanskih jam pred 30 leti.

"Vpis na Seznam svetovne dediščine je za Slovenijo pomembno priznanje za dobro varstvo gozdnih rezervatov, kot sta pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle v preteklosti, hkrati pa pomeni tudi močno zavezo Sloveniji, da v prihodnje varstvo obeh gozdnih rezervatov in tudi sicer gozdnih ekosistemov bukovih gozdov še nadgradi," so v sporočilu za javnost zapisali na Ministrstvu za okolje in prostor.

Gozdni rezervat Pragozd Krokar spada med ključne ostanke bukovih gozdnih združb v severnem delu ilirske bukove gozdne regije Evrope, ki so tu preživele ledeno dobo in se po njej začele širiti proti srednji Evropi in Karpatom. Iz tega razloga je pragozd Krokar nepogrešljiv element končne slike sedanjega ekološkega procesa evropske širitve bukovih gozdov.

Gozdni rezervat Pragozd Krokar je ostanek kompleksa nedotaknjenega pragozda na težje dostopnih predelih Borovške gore. S površino 74,49 ha je največji pragozdni ostanek v Sloveniji in je bil za zavarovanje predlagan že pred več kot 50 leti. Uradno je bil zavarovan najprej leta 1991 z odločbo občine Kočevje in nato 2005 z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. V pragozdu se nikoli ni gospodarilo, v njem je možno le naravi neškodljivo raziskovalno delo in obiskovanje po označenih poteh. Gozdarji so okoli njega pred 20 leti izločili nov gozdni rezervat Borovec (45,83 ha), z namenom razširiti območje, v katerem naj bi se gozd razvijal brez neposrednega vpliva človeka.

Vpis na seznam svetovne dediščine UNESCO je priznanje 125-letnemu načrtnemu delu številnih generacij gozdarjev v kočevskih gozdovih na področju ohranjanja narave.

Za pomoč pri pripravi novice se zahvaljujemo Zavodu za gozdove Slovenije, Območni enoti Kočevje. 

Oglejte si predstavitveni film nominacije: povezava. 

Foto: Marjan Artnak