130 let železnice v Kočevju

27. septembra 2023 mineva 130 let od uradnega odprtja železniške proge Grosuplje–Kočevje. Redni promet je stekel naslednji dan. Da se je ta sploh začela graditi, pa je preteklo kar nekaj vode, saj je že leta 1864 Trgovska zbornica v Ljubljani trgovinskemu ministrstvu na Dunaju izročila spomenico o nujnosti proge po Dolenjski. Gradnja je prinesla številne ovire. Železnica je v kraje ob njej prinesla razvoj in nove možnosti, odprla ljudem okno v svet, surovinam, zlasti lesu in premogu, pa dostop na trg.

Prva lopata za progo Grosuplje–Kočevje je bila zasajena 22. maja 1892 v Velikih Laščah. V Kočevju so slovesno začeli delati železniško postajo 30. maja. Prvi vlak je iz Ljubljane v Kočevje peljal 24. julija 1893, konec avgusta 1893 pa je komisija pregledala postajna poslopja in druge zgradbe. Nekatera bomo na kratko predstavili.

Postaja Kočevje je končna postaja na progi, zato je morala imeti več postajnih naprav, kot so kurilnica, obračalka, vodna postaja, deponija za premog, jama za čiščenje itd. Bila je najmočnejša prometna enota na progi, kjer so razpuščali in sestavljali vlake.

Parne lokomotive so potrebovale razmeroma velike količine vode za pridobivanje pare v parnih kotlih in tudi v Kočevju je bila vodna postaja, ki se je z vodo oskrbovala iz Rinže. Z ukinitvijo parne vleke so vodne postaje izgubile svoj pomen. Skladišča so namenjena za začasno shranjevanje tovorov. V preteklosti je bil v stroškovniku postaj predviden tudi izdatek za vzdrževanje mačke, katere naloga je bila nadzor nad različnimi neželenimi glodavci v skladiščih. Do druge svetovne vojne so bila vsa skladišča na progi Grosuplje–Kočevje lesena.

Smetiščne jame so bile obvezen objekt na vsaki postaji ali zasedenem postajališču in spremljajoč objekt vsake zasebne hiše. Čistilne jame so bile namenjene čiščenju, mazanju, pregledu in manjšim popravilom. Urejene so bile v kurilniških lopah, ob napajalnikih za vodo ter ob nakladiščih premoga. Na ta način so lahko hkrati čistili pepelnik, točili vodo v zalogovnik in nanj nalagali premog.

V Kočevju so postavili tudi kurilniško lopo za dve lokomotivi, za dve pa je bil garažni prostor na prostem. Poslopje je bilo pritlično, zidano, delno pa tudi leseno. Ob njem je bilo še stransko poslopje, ki so mu leta 1940 prizidali pisarno za strojno postajo Kočevje, avgusta 1953 pa še kopalnico in stranišče. Med drugo svetovno vojno je bila ob bombardiranju kurilniška lopa močno poškodovana, zato so jo leta 1946 obnovili. Žal je danes v zelo slabem stanju, enako kot okretnica. Parne lokomotive namreč praviloma vozijo vedno le v eno smer, z dimnikom naprej, zato jih na končni postaji pri spremembi smeri vožnje obrnejo.

Med zaposlenimi na postaji Kočevje je bilo tudi vlakospremno osebje, to so sprevodniki, zavirači, vlakovodje, občasno tudi kurjači, in njihovemu bivanju je bila namenjena personalna hiša (danes Kolodvorska ulica 12). Kočevje je tudi največji kraj ob progi, zato je bilo tu večje postajno poslopje. Današnje ni tisto, ki je bilo zgrajeno hkrati s progo in je bilo približno na lokaciji, kjer danes stoji muzejska lokomotiva. Postajno poslopje in skladišče so partizani požgali 5. decembra1943, poleg tega pa je bilo cilj številnih zavezniških letalskih napadov. Takoj po vojni so uredili zasilne prostore.

Načrte za novo postajno poslopje je pozimi leta 1952 izdelalo projektivno podjetje Slovenija projekt iz Ljubljane. Zgradilo ga je Splošno gradbeno podjetje Zidar Kočevje med 5. junijem 1953 do 19. oktobrom 1955, odprtje pa je bilo 27. novembra 1955. Hkrati kot postajno poslopje je isto podjetje gradilo tudi tovorno skladišče, do takrat pa je za skladiščenje služila lesena baraka. Leta 1956 so okoli postaje postavili ograjo, dovozno pot in nakladalni predprostor ter zunanjo razsvetljavo. Do danes se je območje železniške postaje še večkrat spreminjalo v skladu s potrebami vse do današnje podobe.

Vesna Jerbič Perko, Pokrajinski muzej Kočevje
(Vir: Karel Rustja, 120 let kočevske železnice, Pokrajinski muzej Kočevje)

Fotografija: Postaje so bile komunikacijsko središče kraja, pa tudi prostor za razne prireditve. Razglednica prikazuje prihod posebnega vlaka iz Ljubljane 7. avgusta 1919 ob sokolskem župnem zletu v Kočevju, fotografiral R. Verderber, R 517, hrani Pokrajinski muzej Kočevje.