Silovita neurja v preteklih dneh prizanesla gozdovom širšega območja Kočevske

Narava to poletje kaže svojo moč z vetrolomi, ki so v preteklih dveh tednih povzročali škodo v gozdovih. Škoda v slovenskih gozdovih zaradi vetroloma, po prvih ocenah, znaša že več kot 450.000 m3. 

Najbolj poškodovana območja gozdov po vetrolomu so na območju gozdnogospodarskega območja Bled, in sicer v dolinah Radovna, Krma in Kot, kjer je veter podiral cele sestoje, zaradi obsežnosti ujme so še vedno neprevozne posamezne ceste. Po silovitih neurjih so prizadeta še gozdnogospodarska območja Tolmin, Kranj, Nazarje, Slovenj Gradec, Maribor in Murska Sobota kjer so podrta posamezna drevesa ob robovih in infrastrukturah, ponekod je podiralo v šopih, tudi sestojno.  V noči na sredo, 19. 7. 2023, je močno neurje s silovitim vetrom med drugimi območji prizadejalo večje poškodbe tudi gozdovom predvsem v višje ležečih predelih jugovzhodne Slovenije (Rog), pa tudi drugod po Sloveniji, predvsem na bolj izpostavljenih sestojnih robovih, na grebenih, tudi v jarkih ter infrastrukturi.

Gozdovom gozdnogospodarskega območja Kočevje, ki sega od Turjaka na severu, Kolpe na jugu, Bloške planote na zahodu in do masiva Roga na vzhodu, je bilo tokrat (v neurjih preteklih 14 dni) po večini prizanešeno. Po natančnejših ocenah, ki so jih revirni gozdarji pridobili tudi s pregledi gozdov, s pomočjo brezpilotnih letalnikov, je skupaj podrtih in poškodovanih okoli 5000 m3 drevja. Neurje je največ škode povzročilo v nižini, to je v gozdovih v okolici Kočevja oz. kočevskega polja. Največ poškodovanega drevja je na območju gozdno gospodarske enote Rog, natančneje v revirjih Mozelj in Željne-Laze. Gre pretežno za podrta posamezna drevesa razpršena po gozdu, mestoma tudi za podrte skupine drevja, a površine teh območij ne presegajo 1 ha.

Poškodovani so tako listavci kot iglavci, pri katerih je največ poškodb na smrekah. Tako so se s podlubniki napadenim drevesom, ki so se številčneje pokazala v mesecu juliju (pretekle ujme, lanska suša ter semenenje, ki so smreko izčrpali) pridružila še številna, po močnem vetru, padla in poškodovana drevesa smreke, ki  so zelo primerna za še večjo namnožitev podlubnikov.

Zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije OE Kočevje bomo v najkrajšem času pregledali poškodovane gozdove in označili poškodovana drevesa za posek, obvestili lastnike gozdov ter jim podali usmeritve za sanacijo. Zaradi obsežnosti območja, predvsem pa zaradi razpršenosti po vetru poškodovanega ali podrtega drevja Zavod za gozdove Slovenije k sodelovanju poziva vse lastnike gozdov, da pregledajo svoje gozdove in o poškodovanih drevesih (bodisi po podlubnikih ali po vetrolomu poškodovana drevesa) obvestijo pristojne revirne gozdarje. Ključnega pomena je, da se najprej pregledajo poškodovani gozdovi na območjih, kjer prevladuje smreka, da se prepreči razvoja podlubnikov in s tem dodatna škoda.

Del v gozdu se je vedno treba lotiti previdno in primerno opremljeni. Posek prelomljenih in prevrnjenih po ujmah poškodovanih dreves je izredno nevarno opravilo, zato lastnikom gozdov priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni. V nasprotnem jih pozivamo, naj najamejo usposobljene gozdne delavce.

Opozorilo velja tudi vsem obiskovalcem gozdov, da se ne gibajo v poškodovanih gozdovih do zaključka sanacije, saj obstaja velika nevarnost padanja visečih in poškodovanih dreves. Varnost je na prvem mestu, zato vsem svetujemo veliko previdnost. 

Tina Kotnik, Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje