MURALI KOČEVJA - UMETNIŠKE STENSKE POSLIKAVE

Kočevje je letos dobilo prve umetniške stenske poslikave oziroma murale. Občina Kočevje je javni poziv za umetniške stenske poslikave v mestu izpeljala v okviru Urbact projekta iPlace, na podlagi izkušenj drugih partnerskih mest, ki s tovrstnimi umetniškimi intervencijami uspešno gradijo urbani javni prostor ali izboljšujejo degradirana območja.

Strokovna komisija je med prejetimi predlogi izbrala štiri dela, ki najbolje sooblikujejo javni prostor in interpretirajo tematike lokalne identitete.

Klara Perušek: HUFNAGLOV OBJEM

Lokacija: Garaža v Kajuhovem naselju

O avtorici
Klara Perušek je vsestranska ustvarjalka. Kljub temu, da je po izobrazbi kineziologinja, jo je umetnost spremljala celo življenje. Rada se loti različnih ustvarjalnih projektov, kot npr. kvačkanje, tkanje, risanje na steklo, digitalno risanje, poslikava pohištva, ilustriranje slikanice itd. Med drugim je ilustrirala slikanico Zlata ribica in velikan.  

Avtorica o muralu
Mural na garaži v Kajuhovem naselju (Hufnaglov objem) predstavlja gozdarja Hufnagla, ki se je uprl uveljavljeni praksi izsekavanja gozdov na golo in vpeljal izvirno obliko prebiralnega, sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. S svojo poslikavo sem želela prikazati, kako z velikanskim objemom Hufnagel objema in varuje gozdove in vse, kar biva v njem.

Daniel Homšak: HUFNAGLOVO LETO

okacija: Zid ob Tomšičevi cesti

O avtorju
Daniel Homšak je študiral arhitekturo, kasneje pa z diplomsko nalogo »Kako do ravnotežja v sliki?« diplomiral na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Poleg slikanja se na področju vizualne umetnosti ukvarja z grafičnim oblikovanjem, videom, oblikovanjem interiera in postavitvijo gledaliških scen. Deluje tudi na glasbenem področju, kjer sodeluje v več glasbenih zasedbah, sklada lastno glasbo in nastopa v gledaliških predstavah. Od leta 2019 je član Društva likovnih umetnikov Ljubljane in ZDSLU. Razstavljal je na osmih skupinskih in sedmih samostojnih razstavah.

Avtor o muralu
Poslikava je razdeljena na štiriindvajset segmentov, ki ponazarjajo delavnik gozdarja – tudi ko spi, sanja o gozdu. Pragozd počiva, človekova intervencija pa ga spreminja v gozdno gospodarstvo.
Tloris bivališča v sedmem in osmem delu je pravokoten, hladen in v nasprotju z organsko zaobljenimi oblikami narave. A ko se zjutraj zbudimo, je sonce še vedno okroglo. Kdor pravi, da rdeči polovici spominjata na ljudi z daljnega vzhoda, se ne moti. Morda so v te kraje pripeljali nekaj vzhodnjaške modrosti, njihovi roboti pa naj delajo za nas. Razcepljeno sonce je tudi poklon nekdanjemu japonskemu predsedniku vlade, umrlem v atentatu le nekaj dni po zaključku poslikave.
Razsekano deblo leži med 14. in 21. delom. Trnje kočevskega gozda nas spominja na temno stran slovenske zgodovine. Kadar kocka odloča o naslednjem koraku, le ta ne vodi v nebesa.
Samo človekove roke so sposobne ustvariti, na žalost tudi uničiti. Poslednji, 24. del.

Bine Skrt: PRAGOZDNA ZVER - KOČUH
 
Industrijska hala na Tomšičevi cesti

O avtorju
Bine Skrt je diplomiral na visoki strokovni šoli slikarstva v Ljubljani. Diplomiral je z muralom, teoretični del diplome pa je bil o likovnih intervencijah na prostoru Metelkove. Deluje na področjih slikarstva, oblikovanja in ilustracije, muralov, likovnih intervencij v prostoru ter oblikovanju odrskega prostora in performansa. Do leta 2005 je deloval v tandemu s Tino Drčar. Od leta 2009 do 2013 je študiral odrsko oblikovanje na AGRFT. Je samozaposlen v kulturi, kot scenograf. Izvedenih ima že devet muralov, vključno s kočevskim.

 Avtor o muralu
Med slikanjem stenske slike z delovnim naslovom «Pragozdna zver«, se je pri naključnih mimoidočih, pa tudi pri bližnjih stanovalcih ponavljalo vprašanje; katera žival pa je to?
Ko sem oddal skico za mural sem verjel, da bo na sliki čuden pes ali avtorska izvedba volka. Po komentarjih, da »To sigurno ne more biti pes.«, »Noben pes ni tak!«, »Tudi mravljinčarju ni preveč podoben.«, »Miha poglej lisičko!« in »Joj, kako dober zmaj.« ter »Kako, da ne rišete medveda?«, sem se resno začel spraševati, kaj za vraga sem naslikal.
Potem pa se mi je zjutraj, ko sem razmišljal kakšne barve lahko še dodam zverini v kožuh, posvetilo; naslikal sem kočuha.
Kočuh je zverinica, ki bi čisto mogoče lahko živela v kočevskem pragozdu. V resnici je zelo majhna in plašna in zares ne vem, če jo je poleg mene še kdaj kdo videl.
Vsekakor pa je kočuh vreden pozornosti in zaščite. Je tista skrivnost, ki se zares svetlika samo vsake toliko in le pod pogojem, da smo dovolj potrpežljivi. Je neodkrita moč narave, ki je večna skrita in neuničena. Je uganka. Je darilo.

DUŠA JESIH: HONEY PIE / MEDENA PITA

Hotel Valentin, prizidek

O avtorici
Duša Jesih je leta 2005 zaključila študij na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjevala na Cité Internationale des arts v Parizu. Od leta 2007 deluje kot svobodna umetnica, ki se v svoji praksi posveča predvsem slikarskemu mediju, znotraj katerega je od začetnih ekspresionističnih teženj prešla v ultimativno abstrakcijo geometričnih oblik. Navdahnjena z najbolj temeljno vizualno govorico ustvarja grafične in stilizirane podobe, ki so v današnjem preobilju vizualnega dojete kot nekakšni arhetipi sodobnega sveta. Avtorica živi in deluje v Ljubljani. Leta 2019 je potom povabila na mednarodno umetniško rezidenco v New York, en mesec posvetila tamkajšnjemu ustvarjanju in razstavljanju.

Avtorica o muralu
V svojih skicah za kočevske stenske poslikave je skušala zajeti, nakazati in preplesti več tem, in, kot je zapisala avtorica, »pustiti domišljiji odprto pot«. V geometrijskih mrežah, meandrih, v rumeno-črnih tonih lahko na primer vidimo simboliko čebelarstva. Hkrati pa je tudi umetniški podpis, ki nagovarja okolico na kulturološko širino mesta in njegovega spoštljivega odnosa do umetnika.

Sočasno so poslikavo s pomočjo mentoric likovnega pouka ustvarili tudi mladi iz vseh štirih kočevskih osnovnih šol in sicer na zidu v Gaju.