Omogočanje dostopnosti in mobilnosti za vse

V Ljubljani je 4. novembra potekala javna predstavitev aktivnosti vseslovenskega projekta za vključevanje ranljivih skupin »Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi«. Občina Kočevje je v projekt vključena od leta 2019, izkušnje in cilje na tem področju pa je v sklopu dogodka predstavil tudi župan dr. Vladimir Prebilič.

V okviru projekta se po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut Slovenije, pridobivajo podatki o ovirah v javnem prostoru. Ti podatki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestu, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo. To bo osebam z različnimi oviranostmi omogočalo samostojno mobilnost, kar je tudi glavni cilj projekta. Projekt financira Ministrstvo za infrastrukturo, izvaja Geodetski inštitut Slovenije, kot partner pa sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost.

Karto dostopnosti za Občino kočevje najdete na spletni strani, na povezavi: karta dostopnosti. Kot je na predstavitvi projekta izpostavil župan dr. Vladimir Prebilič, že danes opažamo več koristnih sprememb, ki jih prinaša sodelovanje v projektu. »Poleg tega, da smo postali invalidom prijazna občina, se o problematiki invalidov več pogovarjamo in pri načrtovanju projektov, ki se tičejo invalidov, vselej tudi njih povabimo k sodelovanju, hkrati pa se med ljudi vrača empatija.«

Generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko Darko Trojanov je uvodoma poudaril, da je za uspešnost projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi ključnega pomena pozitiven odziv občin ter dober odnos z izvajalcem, Geodetskim inštitutom Slovenije. »V Sloveniji smo za kakovost življenja invalidov in drugih oseb s funkcionalnimi omejitvami že veliko naredili, veliko dela pa nas še čaka. Pri nas živi okoli 170 tisoč invalidov, kar predstavlja 8,5 odstotka celotne populacije, poleg tega smo hitro starajoča se družba, vendar kljub velikim potrebam multimodalna mobilnost v našem okolju še zdaleč ni samoumevna,« je povedal Trojanov. Načinov potovanja je veliko, z javnim prevozom, vlakom, avtobusom, avtomobilom, kolesom, peš, a nimajo vsi možnosti, da bi potovali, kot bi si želeli. »Zato je pomembno, da prav vsem zagotovimo mobilnost, za kar si prizadevamo tudi v okviru tega projekta.«

Vodja projekta mag. Roman Rener je predstavil rezultate in cilje projekta. »Infrastruktura, ki je načrtovana in prilagojena ranljivim skupinam, je primerna za nas vse. Zavedamo se, da smo različni, zato se projekt usmerja v različne ranljive skupine: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane in starejše. Želja vsakogar izmed nas je, tudi oseb z različnimi oviranostmi, da bi lahko potovali sami, želimo biti neodvisni. V projektu smo tako povezali dva segmenta, tehničnega in socialnega, kar nas je privedlo do tega, da smo že pri načrtovanju vključili ranljive skupine. Pri tem moram omeniti odlično sodelovanje z NSIOS,« je povedal Rener in dodal, da podatke na terenu zajemajo samo invalidi, pri čemer sledijo načelu Nič o invalidih brez invalidov. Poudaril je tudi izjemen odziv občin, doslej se jih je v projekt vključilo triinštirideset, zajem pa so doslej končali v šestintridesetih občinah. Zajeti podatki, zbrani v bazi, so brezplačno na voljo v javnem pregledovalniku na spletni strani dostopnost-prostora.si, ki je namenjena predvsem odločevalcem in razvijalcem aplikacij. Baza podatkov namreč omogoča razvoj novih produktov, spletnih in tiskanih kart, namenjenih uporabnikom, kataloga ovir, namenjenega občinam oziroma odločevalcem za odpravo ovir, in navigacije za pametne telefone.

 Več informacij: Dostopnost-prostora.si