Porast mišje mrzlice - nasveti za preprečevanje okužb

Mišja mrzlica (hemoragična mrzlica z renalnim sindromom – HMRS) je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi, imenovani hantavirusi. Prvi primer te bolezni so pri nas zabeležili leta 1954. Pojavlja se zlasti na Dolenjskem in v Prekmurju, vsako leto kot posamični primeri, ciklično pa tudi kot kopičenje na nekaj let. Porast mišje mrzlice je letos zaznan tudi na območju občine Kočevje. Tedensko spremljanje hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS) je dostopno na povezavi nijz.si

Simptomi in znaki bolezni

Bolezen poteka v več fazah, znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil.

V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic.

V težkih primerih bolezni, po nekaj dnevih visoke vročine nastopi faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah.

Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je 5 do 15%.

Inkubacijska doba

Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno 2 do 4 tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev.

Nasveti za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice

V domačem okolju

• poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,
• poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,
• živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah
• pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje:
  - pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja nismo v prostoru.
  - med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z devetimi enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.
  - površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut.
  - pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa, uporabljamo masko. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov, razkužimo še ostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni.
  - po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodalcev in njihovih ostankov.
  - po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.
  - če najdemo veliko  število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), obvestimo pristojnega veterinarja.

Pri bivanju v naravi:

• pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,
• hrane ne puščamo na tleh,
• ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
• ne poležavamo na golih tleh,
• skrbimo za higieno rok.

Pri opravljanju (poklicno) dela v naravi:

• pri delu v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh,
• ne poležavamo in posedamo  na golih tleh,
• pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko,
• ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
• skrbimo za higieno rok predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem
• poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.

Vir in več informacij: nijz.si