Muzejska lokomotiva v Kočevju

Na Železniški postaji Kočevje lahko občudujemo muzejsko lokomotivo letnika 1900, ki je nekoč po kočevski progi vozila potniške vlake.

Kar 34 ton težka lokomotiva je v Kočevje prispela s posebnim prevozom 10. novembra v popoldanskih urah. Sledila je namestitev na vnaprej pripravljeno mesto na zelenici na železniški postaji, kjer bo lokomotiva tudi ostala. Gre za dragocen del tehniške dediščine, zato smo izredno veseli sodelovanja s Slovenskimi železnicami in Železniškim muzejem, ki sta zagotovila lokomotivo in potrebno obnovo. Občina Kočevje bo v nadaljevanju zagotovila še informativno tablo s podatki in zgodbo lokomotive, ustrezno ograjo in nadstrešnico, ki bo lokomotivo zavarovana tudi pred vremenskimi vplivi.

Za informacije o potniški lokomotivi se zahvaljujemo g. Mladenu Bogiću, nekdanjemu ravnatelju Železniškega muzeja Ljubljana, ki je pripravil naslednji opis:

»Zelo uspešna lokomotiva za lokalne proge, ki jo je 1897 ustvaril in 1908 še izboljšal Karl Gölsdorf, avstrijski kons­truk­­tor svetovnega slovesa. Ker je vedel, da para v enem delovnem procesu ne more biti popolnoma izkoriščena, je njeno delo razdelil: para iz kotla najprej priteče v jakotlačni valj, kjer opravi približno pol dela, nato pa se pretoči v šibkotlačni valj, kjer opravi preostalo polovico. Ker naj bi bile sile na obeh straneh lokomotive enake, ima zato levi, šibkotlačni valj večji premer kot desni, jakotlačni. Gölsdorf je tako dosegel pomembne prihranke pri vodi in premogu.

Med prvimi kurilnicami, ki so dobile te lokomotive, je bila prav šišenska kurilnica v Ljubljani. Vse do leta 1918 so te lokomotive obvladovale vleko potniških vlakov na dolenjski in kočevski progi. Občasno so vozile tudi v Kamnik, službovale pa so tudi na progi v Ajdovščino in v Rovinj.

Po 1. sv. vojni je ostalo v Sloveniji 13 teh loko­motiv, ki so dobile oznako JDŽ 153. Prevzele so delo na progah v Kamnik, v Savinjski dolini in v Prekmurju. Po 2. svetovni vojni so se umaknile na delo v industrijske obrate. Lokomotivo 153-006 je Avstrija predala Jugoslaviji šele leta 1948. Do leta 1973 je delala v Železarni Štore, ko je bila odkupljena za muzejsko zbirko.«