Dan državnosti

Dne 23. junija 2016 smo se tudi v Kočevju spomnili na 25 let samostojnosti naše države. Osrednja prireditev je letos potekala pod naslovom »Dana beseda«, katere avtorica  je Lela B. Njatin, letošnja dobitnica nagrade Deklica s piščalko.

Kot je v uvodnem nagovoru poudaril župan dr. Vladimir Prebilič: «…..DANO BESEDO je mogoče prenesti v urejanje medsebojnih odnosov v sodobnih demokracijah. Volivci z izraženo voljo podajamo zaupanje v svoje predstavnike, jim s tem zagotavljamo legitimiteto in jim zavestno, v obliki družbene pogodbe dovoljujemo upravljati z državo, torej z nami. Tako je bilo tudi pred 25 – timi leti. Ljudstvo je izrazilo svojo voljo najprej na plebiscitu in nato na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990. Volitve so dajale poln mandat tedanjim odločevalcem, da izpeljejo največji zgodovinski projekt – oblikovanje samostojne in neodvisne države Republike Slovenije. Medsebojno zaupanje, spoštovanje in razumevanje med odločevalci in slovenskim narodom je bil predpogoj za oblikovanje obrambnih sposobnosti in izjemno delovanje v vojni za samostojnost in neodvisnost. To je bil čas, ko ljudi ni bilo potrebno prepričevati, da se je za državo potrebno potruditi, da je potrebno biti aktiven v vseh pogledih, da je v skrajni meri zanjo potrebno dati tudi življenje. DANA BESEDA nas je povezovala… »

Osrednji govornik letošnje slovesnosti je bil Mihael Petrovič st., tedanji predsednik Skupščine Občine Kočevje, ki je bil v svojem govoru do današnjega stanja v državi dokaj kritičen in ga je zaključil: »…..Kljub temu pa danes smemo praznovati. Narobe bi bilo, če bi zaradi tistega, kar je v tej državi slabo, prezrli tudi vse, kar je dobro. In v zadnjih 25 letih tega ni bilo malo. Paziti moramo le, da ne bi podlegli fatalistični miselnosti, ki so jo – če se smem še enkrat povrniti v prejšnjo državo – ljudje nekoč strnili v šalo, da je zadnji uspešni partijski kongres v Ljubljani delo zaključil s sklepi: »Kar je bilo, je bilo!«, »Kar je, je!«, »Kar bo, pa bo!«.

Seveda tudi za današnjo Slovenijo velja, da je tisto, kar je bilo, bilo, in da tisto, kar je, je. Glede prihodnosti pa državljani gotovo imamo v rokah vzvode, četudi morda omejene, da svojim voditeljem dopovemo, da so oni tukaj zaradi nas in ne mi zaradi njih. Če bomo znali voliti z glavo namesto s srcem, če bomo po švicarskem zgledu zase zahtevali več neposredne politične parcitipacije in na oblast pritiskali z vsemi demokratično dopustnimi sredstvi, lahko tudi kaj spremenimo. Bo pa za to gotovo potreben preskok v miselnosti ter nekaj tistega poguma in odločnosti, ki smo ju premogli, ko smo ustvarjali svojo lastno državo. Pa saj ne nazadnje poznamo tisto misel iz Cankarjevih Hlapcev, ki nas večino že vse od otroških let spremlja s stene v Šeškovem domu: »Narod si bo pisal sodbo sam!«

V kulturnem programu je nastopil Slovenski mendoški oktet, katerega člani so potomci Slovencev tretje generacije v Argentini.