Kočevska proga bo!!

V petek, 30. septembra 2016 se bo v Kočevju končno podpisala pogodba za dokončanje II. faze modernizacije kočevske železnice.

Direkcija RS za infrastrukturo je za izvajanje del izbrala idrijsko podjetje Kolektor Koling, ki bo delo opravilo za slabih 15.000.000 EUR.

Ob obnovi več kot 20 km dolgega odseka železniške proge bo moral izvajalec obnoviti še postajo v Kočevju in urediti postajališče Stara Cerkev. V tej fazi je predvidena tudi gradnja peronov z zunajnivojskim dostopom na postaji Dobrepolje in ureditev nakladalnih klančin v Dobrepolju, Ribnici in Kočevju. Prvi vlak bi lahko po posodobljeni železniški progi zapeljali predvidoma leta 2018.

Ko se bo končala t.i. II. faza, bo potrebno zamenjati in posodobiti signalnovarnih in telekomunikacijskih naprav na celotnem odseku, s čimer bo omogočena uvedba rednega potniškega prometa do Kočevja. Potniki, ki bodo sedli na vlak v Kočevju, se bodo lahko na glavno železniško postajo v Ljubljani pripeljali v 72 minutah, kar je zelo atraktivno v primerjavi s 66 minutami, ki jih potniki v dobrih voznih razmerah in brez gneče, porabijo z avtomobili.

Po zagotovilih Direkcije RS za infrastrukturo naj bi vlaki vozili s hitrostjo od 60 do 100 kilometrov na uro. V obe smeri bo predvidoma vozilo 11 parov potniških vlakov.

Celotna investicija obnove železniške proge Kočevje – Ljubljana je v celoti strošek države in je vredna okoli 100 milijonov.

In kakšna je zgodovina kočevske proge?

Prvotne ideje za progo do Kočevja so obsegali načrte tras iz Vrčic nad Semičem čez Kočevski Rog ter iz Rakeka. Dokončna trasa, ki je bila sprejeta zaradi pomembnejših krajev ob njej (Velike Lašče, Ribnica), je bila določena 15. julija 1887. Progo so pričeli graditi 22. maja 1892 v Velikih Laščah. Slavnostno odprtje je bilo 27. septembra 1893, prvi vlak pa je po progi peljal že 24. julija 1893. Gradnjo je ovirala zelo huda zima 1891/1892. Progo so zgradili predvsem za potrebe rudnika v Kočevju in gozdarske dejavnosti. Po progi je bilo v najboljših letih prepeljano 170.000 ton premoga ter 134.000 ton lesa. Vzporedno je po progi potekal tudi potniški promet.

Potniški promet na progi je pričel naglo upadati po prenovi ceste Škofljica–Kočevje. Med letoma 1958 in 1966 je upadel za 66 %. Zato so potniški vlaki od 1. julija 1968dalje vozili le do Velikih Lašč (pozneje le še do Dobrepolja), po letu 1970 pa so na vsej trasi ukinili potniške vlake. V času naftne krize leta 1983 se je razmišljalo o ponovni uvedbi potniškega prometa, vendar do uresničitve zamisli ni prišlo.