Marca je bila v Sloveniji sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2018-2028, ki predvideva tudi vzpostavitev nove mreže centrov za duševno zdravje. V Kočevju so se aktivnosti in prizadevanja na tem področju pričela že v letu 2017. Zdravstveni dom Kočevje bo tako med prvimi v Sloveniji v letu 2019 dobil sredstva za vzpostavitev Centra za duševno zdravje odraslih in Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kjer bo delovala interdisciplinarna skupina strokovnjakov, kar v polni sestavi timov pomeni 34 zaposlitev.
Duševno zdravje je vsaj tako pomembno kot telesno, tako za posameznika, kot za lokalno skupnost in družbo. To področje pa je bilo dolga leta zanemarjeno, čeprav za duševno motnjo po podatkih raziskave iz leta 2011 trpi kar 38,2 odstotkov prebivalcev Evropske unije. Namen letos sprejete resolucije je krepitev in ohranjanje duševnega zdravja Slovencev, preprečevanje duševnih motenj v vseh starostnih obdobjih, zmanjševanje stigme in diskriminacije oseb z duševnimi motnjami, izboljšanje kompetenc strokovnih služb na vseh področjih varovanja duševnega zdravja in njihovo povezovanje ter zmanjšanje institucionalizacije na področju duševnega zdravja. En od ključnih korakov pri doseganju teh ciljev je vzpostavitev javne mreže do leta 2028 in sicer 25 Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov in 25 Centrov za duševno zdravje odraslih ter Centrov za zgodnjo obravnavo, ki bodo nadgradili zdajšnje razvojne ambulante. V njih bodo delovali timi za interdisciplinarno obravnavo duševnih motenj v skupnosti, ki bodo zajemali tudi mobilne krizne intervencije.
Kočevsko je eno od slovenskih področij, ki ima več slabih kot dobrih kazalnikov zdravja. Slabim socialnoekonomskim in socialno demografskim kazalnikom se pridružujejo številni slabi kazalniki zdravja, med katerimi najbolj izstopajo nizek telesni fitnes indeks otrok in prekomerna prehranjenost, veliko prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen in povišan krvni tlak, veliko prejemnikov zdravil za duševne bolezni in visoka bolniška odsotnost.
V Kočevju se je konec lanskega leta na pobudo psihologinje Jasne Vesel odvil prvi sestanek več deležnikov iz zdravstva, šolstva in nevladnih organizacij in vsak iz svojega stališča osvetlil problematiko duševnega zdravja pri nas. Marca letos je bila organizirana okrogla miza z naslovom Kako ti je pri duši?, kamor so bile povabljene psihiatrinje, snovalke resolucije in državna sekretarka Maučec Zakotnikova. Predstavljena je bila trenutna slika duševnega zdravja na Kočevskem in možni koraki za izboljšanje oskrbe na tem področju. V maju je bilo ustanovljeno še Posvetovalno telo za duševno zdravje, ki je županov svetovalni organ o aktualni tematiki na tem področju.
Kočevje je bilo prepoznano kot okolje, ki nujno potrebuje strokovnjake in strukture, ki bodo skrbele za duševno zdravje populacije in kot okolje, ki je pripravljeno na izziv vzpostavljanja prvih takšnih struktur v Sloveniji. V letu 2019 bodo vzpostavljeni prvi štirje Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov in odraslih in kar dva bosta imela sedež v Kočevju, po eden pa bo še v Postojni in v Celju. 19. 6. 2018 je bil sprejet Aneks 1 k splošnemu dogovoru za leto 2018, ki je Zdravstvenemu domu Kočevje priznal oba tima in sicer s pričetkom dela 1. 1. 2019. Skrbela bosta za populacijo slabih 60.000 oseb, ki živijo na Kočevskem, Ribniškem, Metliškem in Črnomaljskem s sedežem v Kočevju. V polni zasedbi timov to pomeni 34 novih zaposlitev v zdravstvenem domu. V vsakem Centru bo deloval tim strokovnjakov različnih strok iz zdravstveno socialnega sektorja. Sodelovali bodo zdravniki psihiatri in pedopsihiatri, klinični psihologi, socialni pedagogi, delovni terapevti, logopedi, specialni pedagogi, diplomirane in srednje medicinske sestre in patronažne sestre. Skupna vrednost programov znaša na letni ravni okoli 1,2 milijona evrov in bodo financiranni s strani ZZZS.
Spomladi je bil ZD Kočevje z razpisoma že izbran za dva velika pomembna projekta Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih in SOPA-skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, ki bosta ključno pripomogla k preventivnemu delu in skrbi za zdravje občanov Kočevja, Kostela in Osilnice. S to dodatno pridobitvijo je za vse prebivalce tega območja narejen velik korak k boljši oskrbi in dostopnosti do prepotrebnih storitev, po katere smo do sedaj morali v večja slovenska mesta.
