Poslovil se je častni občan Janez Černač

Z žalostjo sporočamo, da se je poslovil častni občan občine Kočevje, gospod Janez Černač, dolgoletni gozdar, pisatelj, fotograf in slikar – človek, ki je Kočevski posvetil večji del svojega življenja.

Njegovo življenje je bilo prežeto z gozdom. Svojo ljubezen do kočevske narave je ubesedil v enajstih knjigah, jo ujel v fotoobjektiv in prelil na slikarsko platno. Zlasti je njegovo delo prepoznavno pri projektih varovanja narave in okolja – skozi številne publikacije, novinarske prispevke in knjige je neutrudno ozaveščal o pomenu etičnega odnosa do življenja, rastlin, gozda, živali in človeka. Na Kočevskem je pustil neizbrisen pečat – s svojim delom in z vsem, kar je bil.

Leta 2015 je postal častni občan Občine Kočevje. Tedaj je dejal: »Kočevski deželi in njenim ljudem sem dolžan za številna spoznanja in nauke. Kočevska je elitna univerza za spoznavanje večnih zakonitosti narave, za vrednotenje družbenih sprememb ter za presojo zgodovine od pradavanine do današnjih dni«.

Njegovi družini, svojcem in bližnjim izrekamo iskreno sožalje.

Zapis ob prejemu naziva častnega Občana občine Kočevje (2015)

Mag. Janez Černač se je rodil 16. avgusta 1937, v Gorenji vasi pri Mirni na Dolenjskem. Kmalu po rojstvu se je družina zaradi očetovega domoljubnega dela preselila nad Kačanik pod Šar Planino v Makedoniji, kje so živeli do začetka druge svetovne vojne. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval po raznih krajih Slovenije. Leta 1963 je na Biotehniški fakulteti zaključil študij gozdarstva. Z magistrskim delom, ki ga je posvetil življenju kočevske krajine ter z njim postavil izhodišča trajne negovalne rabe kočevske gozdnate krajine si je leta 1981, pridobil naziv magistra znanosti.

Janez Černač je kot gozdar na Kočevskem deloval vse do upokojitve. Globoko vživet v naravo je spoznaval Kočevsko, njene ljudi in gozdove. Trasiral je gozdne ceste, gojil gozdove in vodil gozdno proizvodnjo na TOZD-u Rog. Po večletnem službovanju v kočevskih gozdovih (1964-1979) se je zaposlil na takratnem Komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani, kjer je vodil upravne posle na področjih lova in ribištva ter bil hkrati republiški inšpektor za omenjeni področji. Leta 1989 se je vrnil na Kočevsko ter v vlogi direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje (1988-1994) upravljal gozdno gospodarstvo od Turjaka do Kolpe. Preizkusil se je tudi v politiki in bil dva mandata podžupan občine Kočevje.

Leta 1992 je na Biotehniški fakulteti prejel Jesenkovo priznanje za uspehe pri sonaravnem gospodarjenju z gozdovi na Kočevskem ter za razvijanje gozdarstva kot kulturne in etično razvite stroke.

Svoja znanja, strokovnost ter ljubezen do narave je kot pisec zelo raznolikih del, od humornih in zbadljivih do priročnikov ubesedil v enajstih knjigah. Kočevsko gozdnato krajino dojema kot splet številnih rastlinskih in živalskih vrst v trdne vrvi, ki jih poimenuje kar kočevska narava. Kot ljubitelj narave, tudi lovec, je dal pečat in pustil sled tudi na področju lovstva.

Njegov čut in razumevanje narave se je trudil in učil ujeti v fotoobjektiv ter kasneje preliti na slikarsko platno, kjer je zabeležil nepozabne vtise, sledi in jih ekspresivno vnesel v sliko ter jih javnosti predstavil na sedemnajstih samostojnih (v Sloveniji in Avstriji) ter trinajstih skupinskih razstavah in likovnih delavnicah v Osilnici, Kočevju, Rogaški Slatini ter Viru pri Zadru. Najbolj odmeven pečat zagotovo pušča razstava njegovih del “Življenje pusti sledi”.

Ob današnjem večeru vam sporoča: »Kočevski deželi in njenim ljudem sem dolžan za številna spoznanja in nauke. Kočevska je elitna univerza za spoznavanje večnih zakonitosti narave, za vrednotenje družbenih sprememb ter za presojo zgodovine od pradavnine do današnjih dni«.

In Janez pušča sledi. Naj se ohranijo!