POJASNILO O NE PRIJAVI NA RAZPIS ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE ROMSKIH NASELIJ

Občina Kočevje na razpis Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih v letih 2025 in 2026 ni prijavila svojega projekta. Ker smo že prejeli nekaj vprašanj na to temo, v nadaljevanju objavljamo pojasnilo in stališča župana.

Občina Kočevje se na razpis ni želela prijaviti (in se ne namerava niti v drugem roku), saj menimo, da bi z izvedbo komunalnega opremljanja v obstoječih romskih naseljih kršili zakonodajo in načelo enakosti pred zakonom. Večina teh naselij je namreč nelegalnih – objekti nimajo gradbenih in drugih prostorskih dovoljenj in stojijo povečini na uzurpiranih občinskih zemljiščih. S komunalnim opremljanjem takih območij bi občina in država dejansko tolerirali nezakonito gradnjo in jo na nek način tudi spodbujali.

Slovenska zakonodaja jasno določa, da lahko komunalno infrastrukturo (vodovod, kanalizacijo, elektriko) priključimo samo na zakonite objekte z urejenim zemljiškim lastništvom. Priključevanje nelegalnih objektov je preprosto nezakonito in na to ne smemo pristati. Prav tako ne nameravamo pristati na to, da se breme legalizacije takšnih naselij enostavno preloži na občine.

V občini imamo vsaj še 15 drugih strnjenih naselij, ki še vedno niso v celoti komunalno opremljena. Žal se je financiranje opremljanja takšnih naselij ustavilo, ko je Evropska komisija postavila visok pogoj za sofinanciranje in sicer vzpostavitev vsaj 2.000 posameznih priključkov na projekt, ki ga ne moremo izpolniti. Republika Slovenija pa direktnega financiranja do danes še ni zagotovila. 

V romskih naseljih smo sicer preko začasnih priključkov že pred časom omogočili dostop do vode in elektrike, v nekaterih naseljih je urejena tudi kanalizacija oziroma možnost priklopa. Vsaki nadaljnji posegi pa so že problematični z vidika legalnosti. Prizadevati si moramo, da se romska skupnost najprej v zadostni meri integrira, predvsem z vidika zaposlitev, ko bodo lahko svoje objekte legalizirali po redni poti, tako kot moramo to ob gradnji ali legalizaciji nepremičnine storiti vsi državljani. Šele potem lahko država preko pozitivne diskriminacije etnične skupnosti pomaga pri določenem opremljanju naselij. Podpiramo vse, ki izkažejo interes za spremembe, večjo vključenost v družbo in želijo urediti svoj status v skladu z zakonom, vendar vztrajamo, da morajo enaka pravila veljati za vse v naši državi.