Na prireditvi Občine Kočevje pred državnim kulturnim praznikom, ki je potekala 6. februarja v Šeškovem domu v Kočevju, so slavnostno razglasili osmega prejemnika priznanja za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture. Priznanje deklica s piščalko je prejel posthumno dr. Milan Butina, slovenski akademski slikar in likovni teoretik. Priznanje je v njegovem imenu prevzela hči Darja Butina.  

Dr. Milan Butina je slovenski akademski slikar in likovni teoretik, utemeljitelj likovne teorije kot znanstveno logične podstati likovne umetnosti. Rojen je bil leta 1923 v Kočevju, kjer je preživel svoje otroštvo, tu je obiskoval osnovno šolo, državno realno gimnazijo pa v Ljubljani in v Kočevju. Umrl je leta 1999 v Ljubljani. Strokovna žirija je k svoji odločitvi o prejemniku priznanja zapisala:

»Dr. Milan Butina je utemeljitelj likovne teorije pri nas kot znanstvene panoge, prvi ki se je lotil sistematično in strukturirano obravnavati to področje. Likovna teorija je slovnica likovnega jezika, ki je skupna vsem področjem likovnega ustvarjanja: slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, grafičnemu in modnemu oblikovanju, fotografiji, skratka vsem področjem, ki imajo likovnost v svoji osnovi. Likovna teorija raziskuje likovna izrazila in zgradbo likovnih del ter proučuje zakonitosti dojemanja likovnih del z različnih vidikov: psihološkega, fizikalnega in  fiziološkega. Posebej pomembno je njegovo odkritje generativne sheme likovnih elementov, ne le za naš prostor, ampak tudi širše, saj je ta njegova shema postala obče sprejeta. Njegova dognanja o logični medsebojni soodvisnosti likovnih elementov in hierarhični razporeditvi le teh glede na njihovo vlogo v oblikotvornem procesu so še danes temelj študija likovno izraznih zakonitosti. Do teh dognanj je prišel na podlagi praktičnih raziskovanj skozi lastna likovna dela in študijem tuje likovno teoretske literature, filozofije in psihologije. Njegov  teoretski opus zajema preko 50 znanstvenih objav in člankov in pa temeljne likovno teoretske knjižne izdaje v slovenskem prostoru; Elementi likovne prakse, Slikarsko mišljenje, O slikarstvu in Prvine likovne prakse, Uvod v likovno teorijo in Mala likovna teorija, ki so še danes osnovno učno gradivo na vseh ravneh izobraževanja, tudi univerzitetnega. S svojo knjigo Slikarsko mišljenje je leta 1965 prejel Župančičevo nagrado.

Njegov slikarski opus zajema v največji meri motivna izhodišča tihožitij in krajin, vezanih na kočevsko. Bil je predstavljen na 35 samostojnih razstavah in preko 50 skupinskih razstavah doma in na tujem, prvo samostojno razstavo pa je imel prav v Likovnem salonu v Kočevju, leta 1970. Poleg slikarskega opusa ga zaznamuje 91 scenografskih postavitev v različnih gledaliških hišah, sodeloval pa je tudi pri scenografijah oddaj na RTV Slovenija. Od leta 1975 je bil docent za likovno teorijo in likovno metodiko na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani,  docent, izredni in redni profesor za likovno teorijo na VTO za tekstilno tehnologijo FNT Univerze v Ljubljani, pa tudi predavatelj za predmet scenografija na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo v Ljubljani. Njegovo delo, tako slikarsko, kot likovno teoretsko, izkazuje izjemno študijsko natančnost in strukturiranost, pomen njegovih teoretskih in znanstvenih dognanj pa je za likovno umetnost na slovenskem neizmeren.«

Strokovno žirijo za podelitev priznanja deklica s piščalko sestavljajo priznani slovenski strokovnjaki. Člana žirije za področje umetnosti predstavljata Matej Bogataj in Aleksander Koprivec, področje humanistične znanosti Vesna Jerbič Perko in dr. Marina Lukšič Hacin, področje kulture mag. Marijan Rupert in Lela B. Njatin ter strokovna sodelavka občinske uprave Nina Sambolec.

TEMATSKO KULTURNO LETO 2019

Župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič je na prireditvi razglasil novo kulturno tematsko leto, ki ga je tudi tokrat predlagala strokovna projektna skupina v sestavi Nina Sambolec, Vesna Jerbič Perko, Lela Angela Mršek Bajda, Vesna Malnar Memedovič, Mihael Petrovič ml., Tina Žele Kovačič, Aleksander Koprivec in Marko Glavač. Deveto tematsko kulturno leto zapovrstjo bo na Kočevskem zapisano kot Leto čebel in medu 2019. Odločitev strokovne projektne skupine najlepše povzamejo besede Lele B. Njatin, ki je ob tej priložnosti zapisala:

»Človek ne bi bil človek, če bi ga ločili od narave. In narava ne bi bila narava, če bi jo ločili od čebele. Delavnost, gospodarnost, nesebičnost so dobre lastnosti, ki jih pripisujemo tako ljudem kot čebelam. Leto 2019 naj bo najprej leto teh lastnosti, nato pa tudi leto tistega, kar prinašajo – medu. Medu kot skupnega dobrega v družbi in čebeljega medu, ki za človeka pomeni predvsem zdravje. Kočevsko čebelarstvo ima stare korenine. Znan je Jurij Jonke, ki je 1836 in 1944 izdal dve knjižici za pouk čebelarstva, eno v nemščini in eno v slovenščini. Čebelarjenje je želel približati preprostim ljudem. Čebelarsko društvo Kočevje v 2019 praznuje 100 let organiziranega društvenega delovanja. Leta 2000 so ustanovili Združenje kočevski med. Interes za sodelovanje v tem društvu so poleg Čebelarskega društva Kočevje pokazala še čebelarska društva iz sosednjih občin. Čebele in med torej tudi povezujejo. Kočevski gozdni med je prvi med iz Slovenije z evropsko registracijo Zaščitena označba porekla. Oznako uporabljajo certificirani proizvajalci medu. V 2019 se učimo od čebel in ohranjamo naravo – za čebele in za ljudi.«

BOGAT KULTURNI PROGRAM

Za bogat kulturni program prireditve, s pomenljivim naslovom Praznina, je tudi letos poskrbel avtor programa in njegov režiser Marko Glavač, ki je ob konceptu med drugim zapisal »Sodobni čas je obdobje izobilja, prenapolnjenosti, megapodatkovnosti, razsrediščenosti, konfuznosti, kaosa ..., ko večina izgublja lastni fokus in tava v globalni vasi. Kontrapunktnost in komplementarnost obstoječemu stanju je prav gotovo P.R.A.Z.N.I.N.A.. To je sopotnik, ki nezavedno bogati naš vsakdanjik. Zahtevni, empatični, senzibilni, lucidni in odgovorni subjekt jo lahko zaznava sleherni dan na različne načine v mnogoterih povezavah …«. Kulturni program, ki je ponovno navdušil občinstvo v dvorani, je združil različne umetnike in ustvarjalce. Na odru so se zvrstili Romana Novak, Gašper Jarni in Andrej Štefanič, glasbeniki Tadej Tomšič, Tadej Repar, Primož Fleischman, Gregor Ftičar, Miha Koren, Žiga Kožar in Primož Repar ter plesalke Tina Habun, Katja Kolarič in Neža Blažič.

Foto: Bojan Štefanič