VOLK

Življenksi prostor: živi v velikih gozdovih, v Sloveniji ga najdemo na Kočevskem in Notranjskem. Živi v krdelih, ki se spomladi razidejo in jeseni ponovno zberejo. Krdelo vodita volk ali volkulja. Opis: visok je do 85 cm, dolg do 150 cm, od tega meri rep 45 cm. Odrasel tehta 30-50 kg. Živi do 15 let. Prehrana: lovi vse, kar lahko obvlada.

JELEN

Življenski prostor: V drugi polovici 19. stoletja je bil jelen v Sloveniji skoraj iztrebljen. Konec stoletja so ga na več krajih ponovno naselili, toda šele po letu 1945 se je začelo njegovo območje naglo širiti.Danes je v Sloveniji največ jelenjadi v kočevskih in snežniško-javorniških gozdovih, večje populacije so tudi na območju Krima, Karavank in Pohorja, najdemo pa jo tudi zunaj teh območij. Opis: Jelen-samec nosi rogovje, ki mu praviloma vsako leto odpade; raste mu spomladi in poleti, odpade s koncem zime. Košuta je mulasta, nima rogovja. Odrasel jelen doseže največ 250 in košuta 150 kg žive teže. Jelena loči od košute temnejša rjava griva na vratu, ki se s straostjo daljša. jelena je mogoče od košute ločiti tudi po iztebkih; košutini iztrebki so jajčasti, jelenovi pa zaobljeni le na enem koncu, na drugem pa vtisnjeni. Sled jelenove sprednje noge se loči od košutinega po tem, da je večji in da je njegov sprednji rob bolj zaobljen, medtem ko je pri košuti bolj potegnjen. Prehranjevanje: jelenjad se hrani zgolj z rastlinsko hrano. Je travo ter deteljo in druga zelišča, pa tudi drevesne dele: vejice, popke, lubje, najraje pa plodove (želod, kostanj, žir, sadje, gobe, poljske pridelke).

SRNA

Opis: Odrasla srna je visoka okoli 75 cm. Zadaj je nekoliko višja, kar ji ne dopušča dolgih begov in jo označuje kot žival goščav. Telo je dolgo okoli 120 cm. Največja živa teža srnjaka doseže 35 kg, srne 30 kg. Prehranjevanje: srnjad ni pašna divjad kakor jelenjad, temveč svojo hrano izbira in prebira po letnih časih. Glavna hrana so ji mladi poganjki drevja in grmovja, vršički, mlado listje, sočni popki, cvetovi zelišč, plodovi drevja, poljščine, fižol, ajda, detelja, žitarice, pesa, korenje...., najmanj trava.

GAMS

Življenski prostor: v Sloveniji živi v Alpah, v Zasavju, Na Nanosu, v dolini Kolpe in Idrijskem hribovju, naseljeni pa so tudi na Snežniku in Pohorju. Je prebivalec gora. Poleti živi na robu planinskih gozdov, pozimi pa se pomakne pred snegom v nižje predele. Opis: kozel doseže do 45 kg, koza do 35 kg. Višina gamsa je do 75 cm, dolžina do 110 cm. Gamsa pokriva gosta dlaka. Pozimi je mnogo daljša in temnejša, poleti bledo rumena do svetlo rjava. Poletno dlako nosi od začetka junija do konca septembra. Že sredi avgusta jo začne menjavati. Dolga dlaka na hrbtu (do 20 cm) predstavlja lovsko trofejo in jo lovci imenujejeo “gamsov čop”. Prehrana: v prehrani je zelo skromen. Pase travo, mah in drevesno brstje. Vode ne pije, dobi jo v travi in listih ali pa z roso in s snegom. Pozimi si koplje hrano izpod snega.

DIVJI PRAŠIČ

Življenjski prostor: divji prašič je izrazito gozdna in nočna žival. rad se zadržuje v prostranih mešanih gozdovih. Živi v krdelih, ki jih vodi stara svinja; stari merjasci so samotarji. Določenega kraja se drži le toliko časa, dokler je dovolj hrane, potem pa se seli včasih tudi 100 in več km daleč. Opis: po zunanjosti se divji prašič razlikuje od domačega po sprednjem delu telesa, ki je nekoliko višji od zadnjega. Glava je mnogo daljšša in se končuje v močan rilec, uhlji so krajši, stoječi, rep košat, noge močnejše.

LISICA

Življenksi prostor: V skoraj 50 podvrstah živi po vsej Evraziji od Himalaje do Skandinavije, v Severni Ameriki, na jugu do Mehike in v Afriki severno od Sahare. Lisica živi posamično, v času parjenja pa se zberejo samci in saice. Opis: odrasla lisica zraste do 130 cm dolžine, od tega meri rep 40 cm, visoka je 40-50 cm in tehta od 6-10 kg.. Živi do 12 let. Prehrana: Pred njo ni varna nobena živa stvar: kobilice, hrošči ali žabe ji teknejo prav tako kakor fazan, zajec ali srnji mladič, kokoš, miši, sadje in gobe, tudi mrhovina.

RIS

Življenski prostor: v Sloveniji je bil iztebljen. V letu 1973 je bilo v Kočevski Rog izpuščenih troje parov, ki so se uspešno razmnožili. Opis: ris je največji med našimi mačkami, na visokih nogah, z repom dolgim do 25 cm, ki je na koncu črn. Dolg je do 130 cm, visok okrog 75 cm in tehta do 40 kg. Uhlji se končujejo s sršečimi, do 5 cm dolgimi čopki. Prehrana: lovi toplokrvne dlakaste in pernate živali, zlasti manjše glodalce.

RJAVI MEDVED

Življenski prostor: rjavi medved je namočnejša evropska zver. Živi v Sloveniji, na Hrvaškem, BIH, v severni Grčiji, Albaniji, Romuniji, Bolgariji, na Češkem, Slovaškem in v Skandinaviji. V splošnem sodi med izumirajoče vrste ter je zato v Sloveniji zaščiten. Opis: medvedov videz daje občutek masivnosti in zavaljenosti, v resnici pa je hitra, okretna in izredno močna zver. Močne mišičaste noge se končujejo v šape z dolgimi kremplji, ki so na sprednjih nogah dolgi tudi do 8 cm. Glava je velika in močna in prek močnega vratu prehaja v trup. Ušesa so kratka in zaokrožena, oči majhne. Odrasel medved samec doseže 180-250 kg teže, medvedke so približno za četrtino lažje. Prehrana: medved je vsejed. Vse, kar je užitno živalskega ali rastlinskega izvora, mu je dobrodošlo. Od mravelj do poginule divjadi, od gozdnih in poljskih sadežev ter plodov do nekaterih vrst trav in detelje.

DIVJI PETELIN

Življenski prostor: v Sloveniji naseljuje nekatere hribske in gorske okoliše vse do zgornje drevesne meje. Opis: odrasel petelin tehta 3,5-5 kg, je pretežno temne barve, po prsih kovinskega sijaja. Dolg je 90-105 cm, v pahljačastem repu ima 16-20 peres. Je pretežno temne barve, po prsih kovinskega sijaja. Na grlu ima čop močnejših in daljših peres, brado. Kura je skoraj za polovico manjša, prsteno rjavo grahasta, kar ji rabi za varovalno barvo pri gnezditvi. Prehrana: prehranjuje se v glavnem z vršički raznih listavcev in iglavcev, popjem, zelišči, borovnicami, brusnicami, amlinami in tudi raznimi žuželkami. Pobira tudi drobne kamenčke, ki so mu v želodcu mlin za trdo hrano.

KRAGULJ

Življenksi prostor: po vsej Evropi. Najraje živi v iglastih gozdovih in lovi v glavnem po gozdu. Opis: kragulji imajo v primerjavi s telesom majhno glavo. Kljun je dolg za polovici glave, ukrivljen v drugi polovici, v zgornji polovici je top “zob”. Rep imajo dolg, peruti so sorazmerno kratke in prekrivajo le polovico repa. Dolg je 48-61 cm, čez peruti meri 100-120 cm.

BELOREPI OREL ALI POSTOJNA

Življenski prostor: pri nas je iztredno redek. Najraje prebiva v gozdovih ob rekah in jezerih. Opis: dolg je 69-91 cm, čez peruti meri 225 cm. Prehrana: hrani se z vodno perjadjo in sesalci, ujame celo šibko srno. Je tudi mrtvo divjad.