Tako grb, kot zastava sta bila Kočevju podeljena z listino cesarja Friderika III., ki je trgu prvi petek po veliki noči 1471 podelil mestne pravice.

Na grbu je pred »utrjeno hišo« in pleteno ograjo upodobljen sv. Jernej, ki v eni roki drži širok nož, v drugi pa knjigo.

Izbira gotovo ni bila naključna, saj je bilo prvo v listinah omenjeno svetišče na naselitvenem območju (pri »villi Mosswald«) posvečeno prav sv. Jerneju, ki je postal tudi zavetnik župnije. Dr. Petschauer meni, da so si ga naseljenci izbrali, ker je veljal za zaščitnika popotnikov.

Nož po eni strani simbolizira Jernejevo mučeništvo, saj naj bi bil pri živem telesu odrt, hkrati pa tudi obrambno sposobnost Kočevja. Knjiga je simbol širjenja evangelija. Jernej je bil namreč eden od apostolov.

Utrdba in ograja najverjetneje opozarjata na utrditev Kočevja; prav gradnja utrjene naselbine v okljuku Rinže je bila po požigu trga namreč predpogoj, da je cesar Kočevje povzdignil v mesto. Po Petschauerju bi utrdba morda lahko pomenilatudi Fridrihštajn, ki ni nikoli klonil pred Turki.

Modra-bela mestna barva je izpeljana iz barv grba (moder šćit – podlaga grba, bel nož v Jernejevi roki), kot je bilo tedaj v navadi. Barve so bile namreč natančno določene v ustanovni listini: "ein plaber Schild, in des Grunts ein Zaun in sein selb Farb und darin ein befestigt Haus und davor S. Bartelmä stehend, habend in der Hand ein Puch und in der anderen ein Messer mit weißen Farben "

Sv. Jernej z nožem in knjigo ni upodobljen le v grbu, temveč tudi v sočasno podeljenem mestnem pečatu. Napis na pečatniku se glasi: Sigillum civitatis in Kotschew 1471 (Grb mesta v Kočevju 1471).