Kultura in šport
Organizirano društveno življenje se je na Kočevskem začelo z ustanavljanjem prvih šol.Učitelji, profesorji in gimnazijci so bili pred drugo svetovno vojno in tudi po njej glavni nosilci kulturnega dogajanja na Kočevskem.
Posebnost Kočevske je, da so na tem področju živeli kočevski Nemci, ki so bili vse do začetka 20. stoletja večinsko prebivalstvo. Tako so na Kočevskem delovala predvsem nemška kulturna društva, katere sta pri delu podpirali raznarodovalni organizaciji Deutsche Schulverein in Sudmark. Kočevski Nemci so imeli nemško čitalnico, pevske zbore in pihalno godbo. Kočevski Nemci so bili kulturno močnejši od Slovencev, kar je bilo pogojeno tudi z njihovo gospodarsko prevlado nad ekonomsko šibkejšimi slovenskimi prebivalci. Glavni podporniki in nosilci kulturnega življenja Nemcev so bili nemški učitelji in dijaki kočevske nemške gimnazije.
Z odprtjem rudnika, v katerem so se v glavnem zaposlovali Slovenci, se je na Kočevskem, predvsem pa v mestu Kočevje, povečalo število slovensko govorečega prebivalstva. To se je začelo združevati in ustanavljati prva slovenska društva. Hkrati pa se na prelomu stoletja na Kranjskem rodi želja po narodnoobrambnem delu. V ta namen je bila leta 1885 v Ljubljani ustanovljena Družba sv. Cirila in Metoda (CMD). Njen cilj je bil dvigovati narodno zabest v najbolj ogroženih delih Kranjske. Družba je delovala tudi na Kočevskem, kjer je pomagala graditi slovenske šole in vanje pošiljala slovenski učiteljski kader.
Pomembno vlogo pri oživljanju slovenskega kulturnega življenja na Kočevskem je imelo telovadno društvo Sokol (1910). V njegovem okviru so delovali pevski zbor in godba. V okviru društva se je poleg telesne vzgoje gojila dramska dejavnost (eta 1930 je bil ustanovljen dramski odsek) in zabavne prireditve: plesne vaje, čajanke, glasbeni nastopi ipd.
Prelomnica v razvoju slovenskega društvenega življenja na Kočevskem je leto 1918. Z ustanovitvijo Države SHS je bila v uradih in šolah ukinjena nemščina kot občevalni jezik, razpuščena so bila vsa nemška društva. Kočevski Nemci so čez noč postali manjšina, kar pa ni zavrlo njihovega kulturnega udejstvovanja. Do leta 1921 je delovalo Deutsches Studentenheim Gottschee (Podporno društvo za nemške dijake). V letih 1923-1929 je delovalo nemško športno društvo Sportverein. 1935 je bil na Kočevskem ustanovljen Kulturbund, v sklopu katerega je delovalo pevsko društvo Gesangverein in športni klub Rapid. Kulturbund je z manjšimi prekinitvami deloval vse do 2. svetovne vojne.
Kočevski Nemci so se zbirali v stavbi nasproti današnje kavarne. V stavbi je imel svoje prostore ansambel, pevski zbor in čitalniško društvo. Razvejana je bila gledališka in pevska dejavnost, svoje podružnice so imeli tudi po okoliških vaseh.
V novi državi so Slovenci začeli razvijati svojo kulturno dejavnost, k čemur je prispevala tudi slovenska gimnazija. 19191 je bilo ustanovljeno društvo Kočevski dijaški dom, 1923 Kočevsko pevsko društvo. 1926 je na pobudo Jožeta Šeška začelo delovati Kočevsko čitalniško društvo, v 30-ih letih pa še Šahovski klub in pevsko ter glasbeno društvo Rog.
Občina Kočevje
Ljubljanska cesta 26
1330 Kočevje
T: 01 893 82 20
F: 01 893 82 30
E: obcina@kocevje.si
PON: 8.00 - 10.00 in 11.00 - 12.00
SRE: 9.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00
PET: 8.00 - 10.00 in 11.00 - 12.00
Copyright (C) Občina Kočevje 2011 | Izvedba: ENKI komunikacije | Pravno obvestilo